Svetovni dan spanja 2025 obeležujemo danes, 14. marca. Letos ga obeležujemo pod geslom »Dajmo prednost zdravemu spanju«.

Urejeno spanje obsega glede na starost in potrebe posameznika primerno dolžino (pri zdravi odrasli osebi najpogosteje 7–9 ur na noč), kakovost spanja, primerno časovno umeščenost in reden urnik spanja. Otroci in mladostniki potrebujejo več spanja, odvisno od njihove starosti in ostalih okoliščin. Tako spanje generira dovolj energije za vse dnevne dejavnosti in omogoča budnost čez cel dan.

Spanje je pomembno za uravnavanje telesnega in duševnega zdravja v vseh življenjskih obdobjih. Dobro spanje je vir dobrega počutja in temelj zdravega načina življenja ter varnosti pri delu in v prometu. Spanje pomembno vpliva na višje možganske funkcije, , vključno s sposobnostjo za učenje novih vsebin skozi vse življenje. Vpliva na pridobivanje in ohranjanje gibalnih sposobnosti ter znanj, besedišča, pomnjenje ter sprejemanje logičnih odločitev in dobrih izbir. Urejeno spanje je ključnega pomena tudi za zagotavljanje kakovostnega življenja, saj prinaša tudi številne druge koristi za zdravje: zmanjšuje tveganje za srčno-žilne bolezni, izboljšuje imunsko odpornost, vpliva na telesno pripravljenost, zmanjšuje pogostost simptomov depresije in anksioznosti, zmanjšuje tveganje za pojav demence ter izboljša presnovo telesa (uravnava količino inzulina in glukoze, tek in telesno težo). Vpliva tudi na ohranjanje bogatega mikrobioma črevesja.

Poznamo 90 različnih motenj spanja, s katerimi se srečuje 10–30 odstotkov otrok in odraslih.

Kronična nespečnost je opredeljena kot težava z uspavanjem, vzdrževanjem spanja in/ali zgodnjim jutranjim prebujanjem, ki se pojavlja vsaj tri noči na teden, traja vsaj tri mesece in jo spremljajo motnje dnevnega delovanja.

Ker se velik del populacije v vseh starostnih skupinah pogosto sooča s pomanjkanjem zdravega spanja, lahko preučite vsebino letaka, ki so ga povezano s spanjem pripravili pri NIJZ z naslovom Težave s spanjem – kdaj ukrepati.

vir: NIJZ

Svetovni dan redkih bolezni je mednarodni dan ozaveščanja, ki se vsako leto obeležuje 29. februarja – najredkejšega dneva v koledarju. V letih, ko ni prestopnega leta, ga praznujemo 28. februarja. Ta dan združuje ljudi po vsem svetu v prizadevanju za boljše razumevanje, podporo in pravice za osebe, ki živijo z redkimi boleznimi.

Kaj so redke bolezni?

Redke bolezni so hude, pogosto življenjsko ogrožajoče bolezni, ki prizadenejo manj kot 1 osebo na 2000 ljudi. Kljub temu v Evropi živi z redko boleznijo več kot 30 milijonov ljudi, v Sloveniji pa več kot 120.000.
Redke bolezni pogosto povzročajo resne zdravstvene težave, invalidnost ali celo smrt, zdravljenje pa je pogosto zelo omejeno ali sploh ne obstaja. Zaradi pomanjkanja rešitev se bolniki in njihovi družinski člani soočajo z ogromnimi izzivi.

Zakaj je Svetovni dan redkih bolezni pomemben?

Cilj današnjega dne je povečati prepoznavnost redkih bolezni med splošno javnostjo, zdravstvenimi strokovnjaki in oblikovalci politik.

Kako lahko posameznik pomaga:

💙 Širi ozaveščenost – deli informacije o redkih boleznih na družbenih omrežjih.
💙 Podpre organizacije in društva, ki se zavzema za otroke z redkimi boleznimi v Sloveniji.
💙 Sodeluje v kampanjah in dogodkih, ki opozarjajo na pomen redkih bolezni.
💙 Govori o tem in pomaga razbijati tabuje ter mite o redkih boleznih.

Vsako leto 4. februarja obeležujemo svetovni dan boja proti raku, mednarodni dan za ozaveščanje o raku ter spodbujanje preprečevanja, odkrivanja in zdravljenja raka.

Vsako leto ima Svetovni dan boja proti raku specifično temo, ki poudari različne vidike preprečevanja, zdravljenja in podpore bolnikom z rakom. Med leti 2025 do 2027 bo obeleževanje svetovnega dneva boja proti raku potekalo pod geslom »Združeni v edinstvenosti« (United by Unique). Geslo poudarja pomen osredotočenosti na posameznika v skrbi za raka. Kampanja bo raziskovala različne dimenzije osebnih izkušenj z rakom, saj vsak posameznik, bodisi bolnik bodisi skrbnik, doživi svojo pot z rakom na edinstven način. S povezovanjem in sočutjem bo mogoče ustvariti bolj učinkovite in pravične sisteme oskrbe, ki upoštevajo te individualne potrebe ter prispevajo k boljšim zdravstvenim rezultatom​. Ta večletna kampanja si prizadeva povečati ozaveščenost, spodbujati preprečevanje in mobilizirati akcijo za zmanjšanje svetovne obremenitve z rakom.

Tudi na delovnem mestu smo lahko izpostavljeni rakotvornim snovem, vendar je rak pogosto spregledan kot poklicna nevarnost. Prav zato je pomembno, da ga preprečujemo in zmanjšamo tveganja za nastanek bolezni. Tveganje za nastanek raka zaradi rakotvornih snovi na delovnem mestu je odvisno od vrste in stopnje izpostavljenosti, dolžine trajanja ter posameznikove dovzetnosti.

vir: NIJZ

Pred nami je najlepši čas v letu, zato naj vam zaželimo

Vesele božične praznike in srečno v novem letu 2025!

Vsem tudi hvala za sodelovanje v preteklem letu in še naprej vse dobro 😊

14. 14.  novembra obeležujemo Svetovni dan sladkorne bolezni.

Letošnje leto ga obeležujemo s sloganom “Sladkorna bolezen in dobro počutje”.

Svetovni dan sladkorne bolezni je največja kampanja osveščanja o sladkorni bolezni po vsem svetu; v več kot 160 državah vsako leto doseže več kot eno milijardo ljudi. Kampanja opozarja na težave, ki so za svet sladkorne bolezni izjemno pomembne, in bolezen ohranja trdno v središču pozornosti javnosti in politike.

Cilj kampanje svetovnega dneva sladkorne bolezni je postati:

• platforma za spodbujanje podpore skozi vse leto;
• globalni spodbujevalec podpiranja pomena usklajenih in usmerjenih ukrepov;
• način spoprijemanja s sladkorno boleznijo kot globalno zdravstveno težavo.

Kampanja uporablja simbol modrega kroga, ki je bil sprejet leta 2007 po sprejetju resolucije ZN o sladkorni bolezni.

Moder krog je globalni simbol ozaveščenosti o sladkorni bolezni. Ponazarja enotnost svetovne skupnosti sladkornih bolnikov kot odziv na epidemijo sladkorne bolezni.

Vir: NIJZ; zveza diabetes

Danes, 29.oktobra obeležujemo SVETOVNI DAN MOŽGANSKE KAPI.

Letošnja osrednja tematika svetovnega dneva kapi se glasi Bodi dejaven – močnejši od možganske kapi, ki nas spodbuja, da izkoristimo moč gibanja, moč športa za preprečevanje možganske kapi in za okrevanje po možganski kapi.

Možganska kap je po vsem svetu najpogostejša nevrološka bolezen. V  Sloveniji jo letno doživi več kot 4000 ljudi. Možganska kap pogosteje prizadene starejše, lahko pa se pojavi tudi pri mladih. Dobra desetina bolnikov zaradi možganske kapi umre, približno polovica pa ostane pomembno nevrološko poškodovana.

Možganska kap je huda bolezen, praviloma nastopi nenadno, brez opozorila, ko se prekine dotok krvi v možgane. To se lahko zgodi zaradi pritiska krvi na del možganov ob možganski krvavitvi, veliko pogosteje pa zaradi zamašitve žile s krvnim strdkom.

VIR: splet