Gregorjevo je praznik, ki se praznuje 12. marca, na god sv. Gregorja. Šega ima korenine v predkrščanski dobi, vendar se je pri ljudeh uveljavilo prepričanje, da predstavlja prihod pomladi, saj se je po starem koledarju praznovalo na prvi spomladanski dan, ko je svetli del dneva postal daljši. Takrat naj bi čevljarji, kovači in drugi rokodelci, predvsem v krajih na Gorenjskem, prenehali delati ob umetni svetlobi. Po ljudskem izročilu se na ta dan ‘ptički ženijo’, zato je praznik povezan tudi z zaljubljenci.

S stanovalci smo se odločili, da pripravimo za ta dan ptičke – rogljičke, ki smo jih zamesili iz kvašenega testa. Mehki, okusni in hitro pripravljeni ptički so tako bili nared in smo jih tudi hitro pojedli.

Ste prejele našo rožico? Če ste, ste ena izmed srečnic, ki se je ravno na dan žena sprehodila čez stari mestni del Celja in tam srečala našega nasmejanega stanovalca in stanovalko, ki sta delila rožice. V zavetišču za brezdomne Celje so namreč pridne roke naših stanovalcev ves mesec izdelovale rožice iz papirja, z namenom, da bi nekaj ženskam polepšali njihov dan. Mislimo, da nam je uspelo. Odziv je bil fantastičen in zagotovo bo tole postalo naša tradicija.

Dan 40 mučenikov praznujemo 10. marca in je dan 40 mučenikov iz Sebastije v Armeniji, ki se niso hoteli odreči krščanski veri in so umrli mučeniške smrti. Ta dan so si moški izbrali kot svoj praznik. Pri nas moški na ta dan tradicionalno prejmemo darilo (trnje, suhe slive in žemlje ter klobaso), ki nas opominja, da je tudi v našem življenju prisotno kaj mučeniškega.

Na ta dan smo se spomnili tudi naših “mučenikov” in jih obdarili s pozornostjo, kot se spodobi.

Vesel Dan moških,

Dan 40 mučenikov!

V torek, 7. marca, se je nekaj moških stanovalcev spontano odločilo, da bodo pripravili prigrizke in že dan pred dnevom žena razveselili stanovalke. S skupnimi močmi smo naredili mini kanapeje z domače pripravljenim zeliščnim maslom, pečenim jajcem, slanino in začimbami. Za piko na i pa smo jih okrasili še s paradižniki. Bili so slastni, stanovalke pa nasmejane do ušes.

S pričetkom toplejših mesecev in pričetkom prebujanja narave nas rade obiščejo tudi čebele. Čebele rade obiskujejo različna zelišča, cvetoče trajnice in ostale medonosne rastline, ki jih med drugim sejemo tudi v Zavetišču. Ena glavnih značilnosti čebel je prilagojenost hranjenju z nektarjem in s cvetnim prahom. V ta namen imajo posebno oblikovane dlačice na telesu. V ekosistemu opravljajo pomembno vlogo opraševalcev in so s tega stališča pomembne tudi za človeka. V Zavetišču za brezdomne smo čebele preučili in jih uporabili kot glavni motiv pri ustvarjalnih delavnicah. Izpod naših rok so tako prišle simpatične čebelice, ki si jih lahko ogledate v galeriji.

Ker deteljice prinašajo srečo in ker sreče ni nikoli preveč, smo se v Zavetišču za brezdomne Celje odločili, da jih izdelamo v obliki obeskov. Vsak listič  deteljice ima svoj pomen – prvi je za upanje, drugi za vero, tretji za ljubezen, četrti za srečo.  Nosili jih bomo s seboj, mogoče pa komu zares prinese srečo.

Za pusta se obilno hrusta…s krofi seveda! Da smo se v Zavetišču za brezdomne Celje, z njimi sladkali prav vsi, gre iskrena zahvala ravnateljici OŠ Lava Celje gospe Marijani Kolenko. Bili so odlični, naše pustovanje pa še lepše.

Zaposleni Zavetišča za brezdomne Celje smo se z največjim veseljem odzvali povabilu Mestne občine Celje in Javnega podjetja Zelenice, ter pomagali pri zbiranju in pripravi  humanitarnih paketov za prijateljsko mesto Gaziantep. Še je dobro v ljudeh, to ste dokazali vsi dobri ljudje, ki ste nesebično priskočili na pomoč – z donacijo oblačil, obutve, higienskih pripomočkov in hrane. Hvala tudi predstavnikom Civilne zaščite, poklicnim in prostovoljnim gasilcem ter delavcem iz Zelenic in Mestne občine Celje za pobudo in organizacijo. Katastrofe takšne razsežnosti nas morajo povezati in opomniti na vse,za kar smo lahko v življenju hvaležni iz dneva v dan.