V Zavetišču za brezdomne je sodelovanje s Centrom za krepitev zdravja, ki spada pod Zdravstveni dom Celje je že utečeno, vendar vsakič znova radi slišimo kakšno novost in se kaj novega naučimo. Tokrat je za nas organizirala delavnico psihologinja Centra, Zala Motaln-Hren. Za nas je pripravila delavnico spoprijemanja s stresom. Tekom delavnice smo se naučili kako prepoznati stres ter kako se le-ta kaže v naših mislih, vedenju, telesnih odzivih ter čustvih. Razložila nam je tudi povezavo med količino stresa in možnostjo funkcioniranja, ter da obstaja tudi pozitivni stres, ki nam pomaga boljše funkcionirati. Delavnico smo zaključili s sprostitveno tehniko, mišično progresivno relaksacijo in globokim dihanjem. Do prihodnjega srečanja smo dobili domačo nalogo, da ob stresnih situacijah povadimo naučeno.

Septembra poteka v Mariboru 9. festival fotografije Maribor, ki se bo zvrstil v devetih razstaviščih po Mariboru. Razstavljene fotografske serije se nanašajo na izbrani koncept Mrtvega kota, ki skozi medij fotografije z gledalci vzpostavil dialog o (ne)zavedanju obstoja zapostavljenih, velikokrat spregledanih tematik in individualističnih ali družbeno-političnih, diskriminatornih problematik, o katerih je potrebno govoriti.

V okviru razstave (NE)VIDNI, ki so jo pripravili mladi fotografi iz projekta »Canonov program povezovanje generacij« o sprejemanju drugačnosti je sodelovalo tudi naše Zavetišče. Fotografi so se z ustvarjalnostjo in kritičnim razmišljanjem posvetili osmim med seboj zelo različnim zgodbam, ki pa imajo skupno rdečo nit – govorijo o ljudeh, ki se ne skladajo s stereotipi v družbi. Svoje zgodbe so tako pred fotografskimi objektivi delili romunski sezonski delavci v hmeljevih poljih, oseba z downovim sindromom, vrhunska športnica brez noge, upokojenca, ki sta strastna igralca telefonske igrice, temnopolti posvojenci v slovenskem okolju, tetraplegik – fotograf, osebe v procesu zdravljenja odvisnosti od drog ter prodajalka Kraljev ulice, naša stanovalka. Njo so težke življenjske razmere in splet okoliščin pripeljali do življenja v zavetišču za brezdomce. Občasno prodaja Kralje ulice in za časopis tudi kaj zapiše. Za omenjeni dogodek je napisala:

»V soboto sem se malo po 16 uri z vlakom odpravila v Maribor na fotografsko razstavo. Na razstavi je g. Igor Rosina predstavil skupinsko razstavo (Ne)vidni v sodelovanju Canonovega projekta povezovanja generacij. V objektiv je ujetih osem zgod ranljive populacije odrinjene na rob družbe. S svojo vztrajnostjo in optimizmom se vsak zase bori in dokazuje, da je vsak izziv še kako premagljiv. 

Naslednja razstava g. Matevža Čebaška z naslovom “V gorah sije sonce” je prikaz avtorjevega raziskovanja obolelosti za demenco. Želel je prikazati odrinjenost ljudi, ki so do nedavnega živeli normalno življenje potem pa jih kar naenkrat izda spomin in zmedenost in so posledično zaradi nerazumevanja potisnjeni v mrtvi kot družbe.

Zadnje ogledano razstavišče nas je popeljalo v prikaz fotografij gospe Maje Prgomet z naslovom “Niso se ustavile”. Prikazuje 17 ženskih teles, ki so bodisi prebolele raka, bodisi jih rak še vedno razjeda znotraj in zunaj. Ker današnje družba temelji na popolnosti so ženske z brazgotinami na Hrvaškem in drugod po svetu stigmatizirane. Vsaka posamezna fotografija govori zgodbo ženske obolele z rakom, obenem pa nas ozavešča o ne predanosti in moči, ki jo črpajo iz upanju po zmagi in življenju. Treh od 17 fotografiranih žensk žal ni več med nami.

Po razstavi smo se odpravili na topel čaj in na pogovor o vtisih razstave. Bilo je enkratno doživetje predvsem zato, ker vsak razstavljavec v tebi pusti pečat in ti da veliko v razmislek. Potrebno se je kdaj ustaviti, se ozreti okoli sebe in ljudem nameniti prijazno besedo ali nasmeh, vendar je v današnjem tempu življenja tega mnogo premalo. Razstava je res vredna ogleda pa tudi naslov je glede na tematiko popolnoma pravi.«